»Beseda kruh se uporablja v slovenščini in hrvaščini, vsaj v tem pomenu, in gre za izpeljanko iz glagola krušiti. Prvotno je kruh pomenil neko živilo, ki ga lahko krhamo, krušimo, lomimo ... nek grižljaj, takšen, za katerega ni treba, da bi ga z nožem rezali, skratka, odkrušimo, odkrhnemo ga lahko. Medtem ko je, recimo, pri germanskih jezikih, to beseda »Brot«, ali sorodna beseda »bread« v angleščini ... «

»... obstaja pa beseda, ki je skoraj univerzalna. To je mama. Dojenčki vsega sveta so se zmenili, da bo to to (mama= mama v vseh jezikih). Seveda se niso zmenili med sabo, ampak tukaj moramo vedeti, da je za dojenčka beseda mama, oziroma celo samo enkrat, ma, recimo, nekaj najlažjega, kar lahko izgovori. Ima zaprta usta, glasilke so delujoče, nosna votlina odprta in potem samo porine zrak v usta in odpre ustnice. In nastane ma. Ta zlog je najlažje izgovorljiv za človeka in to seveda ponavlja: ma, ma, in ker je hkrati, ob tem, ko otrok to izgovarja, po navadi zraven njegova mama, je nekako prišlo do tega, da je ta otroška beseda začela pomeniti pač najbližjo osebo otroku.«

(povzeto po intervjuju z jezikoslovcem Markom Snojem, avtorjem Etimološkega slovarja, v oddaji Večerni gost, RTV Slovenija, 7. 11. 2013)