Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Celovški ali Rateški rokopis (14. st.) izvira iz Rateč na Gorenjskem, hranijo pa ga v Celovškem deželnem muzeju. Obsega troje molitev in vsebuje gorenjske, koroške in dolenjske narečne besede.

Stiški rokopis (15. st.) so našli v stiškem samostanu na Dolenjskem, hranijo pa ga v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Vsebuje dvoje molitev, obrazec splošne spovedi in kitico ljudske cerkvene pesmi. Vsebuje dolenjske narečne besede in ima nekatere češke jezikovne značilnosti, saj ga je zapisal češki menih.

Ohranila so se tudi nekatera besedila upravnega značaja, npr. {urbarji;urbar: knjiga s seznamom dohodkov zemljiškega gospoda od podložnikov}.

Kaj prikazujejo fotografije? Fotografije ustrezno podnaslovi.


 
{Celovški_rokopis;Narodna_in_univerzitetna_knjižnica;München;Rateče_na_Gorenjskem} {Narodna_in_univerzitetna_knjižnica;München;Rateče_na_Gorenjskem;Celovški_rokopis}


{München;Rateče_na_Gorenjskem;Celovški_rokopis;Narodna_in_univerzitetna_knjižnica} {Rateče_na_Gorenjskem;Celovški_rokopis;Narodna_in_univerzitetna_knjižnica;München}

Preberi besedilo.

DAN REFORMACIJE POSVEČEN ROJSTVU SLOVENSKEGA JEZIKA
Slovesnost na domačiji Primoža Trubarja je potekala v znamenju pomena slovenskega knjižnega jezika.
Ta. C., Delo.si, pon., 31. 10. 2011, 20:22

Velike Lašče – Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je namreč ravno Primož Trubar, po mnenju predsednika SAZU-ja Jožeta Trontlja pa je današnji praznik posvečen tako prenovi vere kot tudi rojstvu slovenskega knjižnega jezika.

Primož Trubar (1508–1586) je leta 1550 napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh, ki ji je dodal še Abecednik.

Kot je pojasnil Trontelj, je bil Trubar skupaj s svojim vzornikom Martinom Luthrom razočaran nad površnostjo najodgovornejših za tedanjo evropsko civilizacijo. Če bi se Trubar po nekem čudežu vrnil v današnji svet, pa bi bil zagotovo zgrožen nad nepoštenjem sedanje elite, mednarodne in domače, prizadet zaradi lakomnosti novodobnih bogatašev ter globoko razočaran tudi nad splošnim stanjem duha Slovencev.

Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma je sicer po mnenju številnih strokovnjakov prevod Biblije, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V tem času je nastala tudi prva slovenska slovnica, zapisana v latinščini, Zimske urice Adama Bohoriča.

<NAZAJ
>NAPREJ14/547