Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Druga polovica 19. stoletja je prinesla težnje Slovencev po večji jezikovni svobodi, s tem pa tudi težnje po večjem jezikovnem poenotenju. Sprejeli smo pisavo, ki jo uporabljamo še danes. 1894/95 smo dobili slovensko-nemški slovar Maksa Pleteršnika, 1899 pa še prvi pravopis Frana Levca.

Preberi si del razmišljanja jezikoslovca Stanislava Škrabca. 

Na to moramo reči: »Teško« v pomenu »tolažno ali tolažljivo« ne egzistira v nobenem slovenskem jeziku; vsakdo ve, da teško ne more biti nič drugega kaker adverbij ali srednji spol k moškemu težek ali težak. Etimologiji je primerniša pisava težko; ali kaj se ve, ali ne bi bil fonetični pravopis za našo slovenščino ravno tako dober, kaker je za serbščino in hervaščino. Kedor bi pisal dosledno po izreki: ot kod, op tla, optešem, ispijem, raspet itd., ta bi po vsi provici pisal tudi teško, nisko; kedor piše izpijem, razpet, ta bo dosledno seveda tudi le težko in nizko smel pisati. 

O čem in kako je razmišljal Škrabec v odlomku? Izberi pravilni odgovor.

Slovenski slovničarji in slovaropisci so proučevali predvsem zapisani jezik. Jezikoslovec Stanislav Škrabec je razmišljal tudi o pravilni knjižni izreki – pravorečju in prispeval k razvoju tega področja.

Kako pa ti razmišljaš o zapisovanju besed v slovenščini? Je bolje, da bi zapisovali težko ali teško; od kod ali ot kod? Izrazi svoj pogled.

Status slovenščine je bil v 20. stoletju odvisen od političnega statusa Slovenije. Kljub formalnemu statusu je bila njena raba na določenih področjih (npr. v vojski, politiki, diplomaciji) pogosto omejena.

Za razvoj znanstvenega jezika in znanstveno proučevanje slovenščine je pomembna ustanovitev Univerze v Ljubljani (1919). Znamenitejši jezikoslovci tega stoletja so Fran Ramovš, Anton Breznik in Jože Toporišič.

Republika Slovenija je leta 1991 postala samostojna država, slovenščina pa naš državni jezik. Leta 2004 je z vstopom Slovenije v Evropsko unijo postala tudi eden izmed uradnih jezikov te povezave.

Kaj pa ti meniš? Eden izmed uporabnikov forumov je zapisal spodnje mnenje. Odzovi se nanj.  

Jezni: Slovenija je z vstopom v EU ogrozila obstoj slovenščine. Preprosto smo premajhni, zato nas bo angleščina »požrla« in nič ne moremo. Mogoče je pa tako tudi bolje, se je ne bo treba več učiti.

<NAZAJ
>NAPREJ19/547