Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

SLIKARSKA GOVORICA IN ESTETIKA

Slikarstvo je v osnovi govorica podob. Z njimi smo ljudje krasili vsakdanje predmete, svoja prebivališča, obredne in družbene prostore, ohranili spomin na pomembne osebnosti, pripovedovali zgodbe brez besed ...

{OPIŠI; Spodnje slike prikazujejo tipične slikarske motive, ki si jih spoznal v uvodu učbenika. Opiši jih!}

2.1 portret
naloga03a.jpg<>2.1 portret naloga03b-p.jpg<>2.2 tihožitje naloga03c.jpg<>2.3 akt
naloga03d-p.jpg<>2.4 krajina naloga03e.jpg<>2.5 mitološka slika naloga03f.jpg<>2.6 nabožna slika
naloga03g.jpg<>2.7 zgodovinska slika naloga03h.jpg<>2.8 žanrska slika naloga03i.jpg<>2.9 abstraktna slika

Estetiko slike določa slikarjevo oziroma gledalčevo pojmovanje lepega nasproti grdemu. Odvisno je od časa, kulture, družbene ureditve in tehnologije, v kateri se oba nahajata. Sodobna umetnost dejansko interpretira dvojnost lepo/grdo kot nekaj relativnega, nejasnega in težko določljivega. V knjigah Zgodovina lepote in Zgodovina grdega je italijanski učenjak Umberto Eco predstavil dojemanje estetike časa skozi likovno umetnost preteklih obdobij.

Z industrializacijo proizvodnje se je pojavila nova kategorija estetike, ki so jo v 19. stoletju poimenovali kič. Predstavlja izdelke, ki na videz delujejo umetniško. So brez prave vsebine, obenem pa površno in ceneno posnemajo umetniške sloge in vzorce iz preteklosti. Uporablja se jih kot poceni okras domov ali okolice. Kič je lahko prisoten tudi v umetniškem delu, in sicer kot nepotrebno ponavljanje ali umeščanje kompozicijskih elementov v sliko, arhitekturo, glasbo, besedilo ... Posebno poglavje kiča v umetnosti predstavlja smer pop art–a v 20. stoletju, kjer so umetniki poskušali estetiko kiča izvirno povzdigniti v umetnost.

{RAZLOŽI;Kaj je zate lepo in kaj grdo? Kako bi definiral estetiko kiča?}

Poleg estetike pogojuje vrednost slike predvsem njena vsebina in tehnična izvedba. Ta je odvisna od slikarjeve izvirnosti, obvladovanja slikarskih tehnik in orodij ter njegovih sposobnosti predstavljanja idej in konceptov širšemu občinstvu.

{RAZMISLI;Zakaj so natančno izdelane slike bolj cenjene od poteznih (gestualnih), realistične od abstraktnih, zgodovinske od domišljijskih?}

<NAZAJ
>NAPREJ31/237