Z izrazom renesansa označujemo zgodovinski slog v umetnosti 15. in 16. stoletja, za katerega je značilna intelektualna in umetniška prenova. V renesančni umetnosti se ponovno oživljajo in reinterpretirajo ideali antične umetnosti. Delimo jo na južno (Italija) in severno renesanso (Nizozemska in Nemčija).
Vodilno vlogo pri razvoju novega renesančnega sloga je imela Italija, kjer sta humanizem in intelektualno gibanje v 15. stoletju prekinila srednjeveško sholastično izročilo. Nova spoznanja so se kazala tako v slikarstvu kot tudi kiparstvu in arhitekturi.
Italijansko ali južno renesanso delimo na tri velika obdobja:
• zgodnjo renesanso (1420–1490),
• visoko renesanso (1490–1527),
• pozno renesanso ali manierizem (1527–1600).
|
![]() |
| Leonardo da Vinci, 1495–1498, Zadnja večerja |
Leonardo da Vinci, okoli leta 1495, skica in model helikopterja |
Pomembno vlogo pri razcvetu umetnosti je imel razvoj bančništva, ki je bilo do 16. stoletja v rokah bogatega trgovskega razreda. Ta je postal najpomembnejši naročnik in zaščitnik umetnosti. Z gospodarskega vidika je 15. stoletje čas razcveta. Med pomembnejšimi dejavniki, ki so vplivali na umetnost, sta bila tudi nagel upad vpliva Cerkve ter razvoj filozofije in znanosti.
{RAZIŠČI; Kdo so bili Medičejci (Medici)? Kakšno vlogo so imeli v umetnosti?}
16. stoletje je močno zaznamoval izum tiskarskega stroja, s pomočjo katerega je Martin Luther širil svoja besedila, da bi reformiral in okrepil Cerkev. Zgodilo se je ravno nasprotno, nastopil je čas reformacije. Evropa se je razdelila na dva verska tabora, kar je imelo pomembne posledice na političnem in kulturnem področju. Izbruhnile so verske vojne, vrstili so se številni kmečki upori. To je čas politične, verske in intelektualne krize, ki je zajela vso Evropo in je močno vplivala tudi na umetnost.

Pieter Bruegel starejši, leto 1567, Kmečka svatba