Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

DRUŽBENA VLOGA UMETNOSTNE ZGODOVINE

Umetnost je obstajala v preteklosti in zagotovo bo ostala del življenja tudi v prihodnjih generacijah zanamcev. Uči nas zgodovine, v ohranjenih umetninah se zrcalijo zgodovinske spremembe, pa tudi dejstva kot na primer, kje je cvetela določena civilizacija. Zgodovina nas uči tudi o tem, kaj smo izgubili, kaj se je ohranilo in kje lahko najdemo pričevanja preteklih civilizacij.

Umetnost se je skozi čas spreminjala, vedno pa je bila pomemben del družbe. Umetnost je stalnica, je nekaj vsakdanjega in nam omogoča spoznati različne svetove. Priča o ljudeh, kulturi, gospodarstvu, idejah in sanjah najrazličnejših ljudi.

Za umetnine skrbijo muzeji in galerije, njihove naloge so med drugim ohranjati, varovati in posredovati vedenja o muzealijah v njihovi oskrbi. Veliki muzeji v bogatih zgodovinskih mestih hranijo in skrbijo za zelo obsežne zbirke.


Silvia Klippert, leto 2012, pop art »Mick Jagger«

Umetnost ne ostaja vedno na istem prostoru, pogled v zgodovino nam namreč pove, da so posamezni umetniški izdelki, deli stavb, kiparski okras in drugo rezultat plenjenja ali s soglasjem lastniških dežel preneseni na drugotne lokacije. To so praviloma največji svetovni muzeji, kjer lahko iščemo sledi različnih cvetočih kultur. Zato so na primer Vatikanski muzeji danes eni najbolj obiskanih muzejev na svetu. Vatikanska država je namreč gospodovala Rimu vse do leta 1870. Cerkev v Vatikanu je bila vodilni mecen med zgodovino, njegovi muzeji pa hranijo tudi številne zaplenjene umetnine ter seveda mnogo antičnih najdb, ki so pripotovale iz Grčije v antični Rim.

{RAZMISLI; Ali si obiskal katerega od velikih svetovnih muzejev? Svojo izkušnjo deli s sošolci.}

Pomembne zasluge ohranjanju umetnosti lahko pripišemo spomeniškemu varstvu, znotraj katerega delujejo različne skupine strokovnjakov, med njimi tudi restavratorji. Po drugi svetovni vojni je spomeniško varstvo zaživelo tudi pri nas, njegove temeljne naloge pa so povezane z obnovitvenimi posegi v nepremično in premično kulturno dediščino.



Vatikanski muzeji


 Vatikanski muzeji


 Giuseppe Momo, leto 1932, stopnišče v Vatikanskih muzejih

{POIŠČI; Na spletnih straneh Vatikanskih muzejev poišči povezavo do virtualnega sprehoda po Baziliki svetega Petra.}

<NAZAJ
>NAPREJ227/237