Glavni element oblikovanja vizualnih komunikacij pomeni pisava, ki je bila najprej oblikovana kot kaligrafski produkt ali lepopisje, po izumu tiska pa kot tipografija.
Način oblikovanja in zapisa črk v pisavi se je skozi zgodovino neprestano spreminjal in prilagajal prevladujočim kulturno-tehnološkim vplivom. Zato ni naključje, da so prve tipografije ali črkovne vrste nastale kot poenotena oblika zapisa v določeni civilizaciji, ki jih je s svojim vplivom širila naprej.
{VPRAŠANJE; Poznaš kakšno klasično tipografijo, ki se še vedno uporablja?}
|
|
| Enodebelinska klasična kapitala |
Dvodebelinska klasična kapitala |
Eden naj genialnejših človeških izumov, v katerem izrisana oblika nosi pomen, je nedvomno pisava. Glavno vlogo pri razvoju pisave so imele slike oziroma podobe – piktogrami –, kot je na primer volovska glava pri črki »A«, ki je posredno še zdaj vidna v narobe obrnjeni črki »A«.

Latinica je alfabetska pisava, ki se je razvila iz zgodnjih antičnih pisav. Oblikovno prečiščeno latinico velikih črk, ki so jo oblikovali stari Rimljani, imenujemo KLASIČNA KAPITALA. Sestavljena je iz 26 črk, ki jih imenujemo MAJUSKULE ali VERZALKE.
AKORD združuje pravila pisanja latinskih alfabetov.
Iz MAJUSKULNIH pisav (pisave velikih črk) so se razvile minuskulne pisave (pisave malih črk). Velike črke pa so postale velike začetnice ali inicialke.