Pigmenti v suhih risalih
Osnovno polnilo pri navadnih svinčnikih je grafit, ki pa se ga uporablja šele od konca 18. stoletja. Izraz svinčnik izhaja iz antike, ko so za risanje uporabljali kose svinca, pozneje (v renesansi) pa so staljenega vlivali v lesene cevke – svinčnike.
Najstarejši risali sta nedvomno oglje in kreda, ki so ju naši predniki uporabljali za risanje prazgodovinskih podob v jamah. Z mešanjem krede in voska so že v antiki izumili voščenke, medtem ko so barvice in pastele razvili bistveno pozneje.
|
|
|
| Oglje | Svinčniki |
Pasteli |
Glavna težava črnil in tušev v preteklosti je bila njihova nizka (kisla)
Ph-vrednost, ki je dolgoročno razkrajala papir, črnilo pa je zbledelo –
še posebej, če je bilo izpostavljeno soncu.
Za risanje s črnilom in tušem uporabljamo peresa ali čopiče.
{RAZMISLI; Katere vrste risal poznaš?}

Fotografija: M. Kocjan, leto 2014
Čopiči, s katerimi rišemo, morajo imeti zašiljeno konico iz mehkih in trpežnih dlak (nekoč živalskih, danes sintetičnih). Konica iz dlak je oblikovana tako, da vpije črnilo, ki nato iz nje polzi glede na intenzivnost pritiska čopiča ob risarsko podlago.