Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Risba je osnovni gradnik vsakega umetniškega dela. Z njo lahko prikažemo strukturo (ogrodje), prostor in površino predmetov. Uporabljamo jo v slikarstvu, grafiki, kiparstvu, arhitekturi in dizajnu. Običajno so risbe izdelane na papir, danes pa jih vse pogosteje vidimo na računalniških zaslonih.
Prostoročno izdelane risbe imenujemo neformalne, risbe, izdelane s pomočjo orodij, pa formalne ali geometrizirane. Če z risbo orisujemo 2D-oblike, jo imenujemo kontura. Če z njo orisujemo 3D-oblike, ki se raztezajo v prostor, pa gabarit. Črtasti vzorci, s katerimi nakažemo sence in teksture (površinske lastnosti materialov), pa imenujemo šrafure oziroma linijski rastri.

Kontura
Gabarit
Šrafura (linijski raster)

Večino risal, kot so svinčniki, oglje, sepija, pasteli, krede in barvice, je treba utrditi (fiksirati) na podlago s pomočjo utrjevalcev (posebnih lakov v razpršilih).

Risala na osnovi črnila, kamor prištevamo peresa, flomastre, čopiče, kemične svinčnike in tehnična peresa (rapidografe), so na videz bolj obstojna od prej omenjenih – suhih risal. Dolgoročno (čez nekaj let) pa vsako črnilo, ki ga izpostavimo ultravijoličnemu sevanju sončnih žarkov, zbledi in izgine.

Glede na namen delimo risbe na: skice, ilustracije, študijske risbe, stripe, načrte, predstavitvene risbe itd. Z risbo lahko zabeležimo tudi gibanje. V stripih se  gibanje ponazori z vzorci črt, s katerimi avtor nakaže smer in hitrost gibanja okončin določenega lika. Projiciranje zaporedja 12 oziroma 24 risb na sekundo, v katerih so narisane posamezne faze premikanja figure, lahko prevara naše oko, da vidi iluzijo resničnega gibanja. V takem primeru govorimo o animirani risbi oziroma animaciji.



Tina Furlanič, leto 2007/08, krožek animiranja, Gimnazija Koper, Vaja iz animacije človeškega in živalskega gibanja

Uporaba suhih pigmentov, izum črnil in izdelava različnih vrst risal so vplivali na razvoj risarskih tehnik, pisav, slogov in estetik različnih kultur. Risba je še danes temeljno orodje vsakega vizualnega umetnika.

{RAZMISLI; Koliko sličic je dijakinja narisala za to animacijo/risanko?}

<NAZAJ
>NAPREJ15/237